»Sadeži pozabe so alegorična komična drama, ki skuša raziskati, kako deluje spomin in kako to učinkuje na nas...«

»Zgodbo Sadežev pozabe ste postavili v svet, ki ga v temeljih pretresa pandemija, kar je bilo glede na trenutne razmere neverjetno jasnovidno.«

»Sadeži pozabe se s svojo pripovedno dvoumnostjo uvrščajo ob bok najpomembnejšim filmom 'grškega čudnega vala', obenem pa režiser Christos Nikou z drznimi vizualnimi in pripovednimi postopki poseže globoko v jedro človeškega iskanja lastne identitete.«

»Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času.«

»Sadeži pozabe se s svojo pripovedno dvoumnostjo uvrščajo ob bok najpomembnejšim filmom tega vala, obenem pa režiser Christos Nikou z drznimi vizualnimi in pripovednimi postopki poseže globoko v jedro človeškega iskanja lastne identitete.«

»Distopični filmi so pogosto vsaj malo futuristični, sam pa verjamem, da delujejo močneje, če so bližje tako nam samim kot tudi stvarem, ki jih poznamo.«

»Sama od sebe se torej ponuja asociacija na svetopisemski 'sadež spoznanja'.«

»Prepovedan sadež je najslajši!«

»Pesem norosti, pesem pozabe, ki se izgublja tam nekje v pozlati pozabe.«